Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo »Duševne stiske na delovnem mestu skozi mikrozgodbe: analiza potreb in participativno osmišljanje rezultatov«, s katero so želeli prispevati k pregledu stanja na področju duševnega zdravja v slovenskih delovnih organizacijah in možnih načinov za njegovo krepitev oz. izboljšanje. V njej predstavljajo rezultate raziskave potreb z metodo mikrozgodb, ki je bila izvedena konec leta 2021.

Raziskava je potekala v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja, Programa Mira, v sklopu prednostnega področja Promocija duševnega zdravja in preventiva ter destigmatizacija duševnih motenj na delovnem mestu. Publikacija je dostopna na povezavi.

Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno razvijati kompetence na področju duševnega zdravja pri vodstvenih delavcih in zaposlenih ter kompetence za sodelovanje med njimi. Kot ključne prakse za boljše duševno zdravje v delovnih okoljih so sodelujoči navedli predvsem kulturo odprtosti do tem duševnega zdravja ter usposobljenost vodij in/ali določenih zaposlenih za prepoznavanje in ukrepanje ob znakih stresa ter preobremenjenosti zaposlenih.

Zaposleni pričakujejo empatičen odziv

Kot izpostavljajo na NIJZ, se je v zgodbah, v katerih ukrepanje ob duševni stiski zaposlenega ni bilo ustrezno, kot najpomembnejša praksa prepoznala pripravljenost vodij, da pokažejo svojo človeško plat in se ob težavah zaposlenih odzovejo empatično.

V zgodbah, kjer ukrepanje ob duševni stiski zaposlenega ni bilo ustrezno, je bila kot najpomembnejša praksa prepoznana pripravljenost vodij, da pokažejo svojo človeško plat in se ob težavah zaposlenih odzovejo empatično. Kot najbolj učinkovit ukrep, ki lahko prispeva k pozitivnim spremembam v slovenskih delovnih organizacijah na področju duševnega zdravja, so udeleženci raziskave navedli vlaganje v znanja in veščine zaposlenih ter vlaganje v pomoč in podporo zunanjih strokovnjakov.

Kot najbolj zaželene oblike zunanje pomoči delovnim organizacijam pa so navedli dostopnost do storitev zunanjih strokovnjakov, kampanje za ozaveščanje in destigmatizacijo težav v duševnem zdravju, motivacijske spodbude ministrstev ter vključevanje vsebin o pomenu in načinih krepitve duševnega zdravja v izobraževalne sisteme. Sodelujoči v raziskavi so izrazili prepričanje, da je ukrepanje na ravni delovnih organizacij ključno za izboljšanje duševnega zdravja v slovenskih delovnih okoljih. Vodstvo delovne organizacije lahko z zagotavljanjem psihološko varnih in zdravih delovnih mest ter s prožnim odzivanjem na spremembe pomembno pripomore k dobremu duševnemu zdravju svojih zaposlenih.

Skupna odgovornost za dobre medosebne odnose

Skupna odgovornost tako vodstva kot zaposlenih pa je skrb za dobre medosebne odnose, izražanje potreb, spoštljivo komunikacijo, medsebojno pomoč in posredovanje znanj, reševanje konfliktov ter zanimanje in skrb drug za drugega. Izraženih je bilo tudi nekaj konkretnih predlogov sistemskih rešitev za boljše duševno zdravje pri delu, med katerimi so: ukrepanje v primerih duševnemu zdravju škodljivih delovnih okolij, podpora zaposlenim s skrbstvenimi vlogami, dostopnost do celovite rehabilitacije po poškodbi ali bolezni, dostopnost do psihosocialne podpore zaposlenim in priprava jasnih navodil za ravnanje v času izrednih razmer – kot je bila npr. epidemija covid-19.

Sodelujoči v raziskavi NIJZ so poudarili tudi pomen države kot tiste, ki lahko spodbuja delovne organizacije k večjemu vlaganju v preventivne ukrepe in aktivnosti za krepitev duševnega zdravja pri delu, spodbuja spoštovanje predpisov ter izvaja sankcije, kadar psihosocialna in druga tveganja za zdravje in varnost zaposlenih niso ustrezno obvladana.

Poleg priporočil, ki izhajajo iz raziskave ter tistih iz mednarodne strokovne literature, so v publikaciji zbrani tudi konkretni predlogi ukrepov, ki so jih v sklopu srečanja, namenjenega analizi in participativnemu osmišljanju zbranih mikrozgodb, podali sodelujoči v raziskavi. Predlagani ukrepi in pričujoči rezultati so lahko v pomoč pri načrtovanju aktivnosti v delovnih organizacijah, v sklopu zunanje strokovne podpore ter na ravni sistema/države.