Mladi med 15. in 29. letom starosti v Evropski uniji se danes soočajo s številnimi izzivi na področju dela, pri čemer sta vprašanje dostojnega zaposlovanja in razširjenost prekarnega dela osrednji temi. Kljub tehnološkim napredkom, boljšemu dostopu do izobraževanja in mobilnostnim programom, ostajajo negotove oblike zaposlitve za mnoge realnost.

Mladi in trg dela: Številke, ki opozarjajo

V letu 2023 je bila stopnja zaposlenosti med mladimi (15–29 let) v EU približno 50 %, kar pomeni, da je polovica mladih aktivna na trgu dela. Vendar pa kar 10 % mladih ostaja brezposelnih, medtem ko je več kot 11 % mladih razvrščenih kot NEET – niso zaposleni, se ne izobražujejo in niso v usposabljanju.

Dostojno delo? Prevečkrat le ideal

Dostojno delo pomeni stabilno zaposlitev, pravično plačilo, varnost in možnost poklicnega razvoja. Vendar pa mladi pogosto vstopajo na trg dela prek prekarnih oblik zaposlitve: kratkotrajne pogodbe, delo prek študentskih servisov, samozaposlitev iz nuje ali neplačana pripravništva.

  • 18 % mladih z najnižjo izobrazbo je brezposelnih, kar kaže, da nižja izobrazba povečuje tveganje za izključenost s trga dela.

  • Mladi z resnimi telesnimi ali duševnimi ovirami se srečujejo z 18 % brezposelnostjo, kar dodatno poglablja socialno izključenost.

Mladi in delovna revščina

Še posebej zaskrbljujoč je podatek, da je skoraj 10 % mladih zaposlenih kljub temu izpostavljenih tveganju revščine, kar pomeni, da zaposlitev ne zagotavlja več zaščite pred socialno izključenostjo. Pogosto gre za slabo plačane, nestabilne ali krajše oblike zaposlitev.

Pot naprej

Prehod mladih na trg dela mora postati prednostna naloga evropskih politik. Programi za dvig digitalnih in podjetniških veščin, izboljšanje kakovosti pripravništev ter odpravljanje ovir za zaposlitev ranljivih skupin so ključni. Hkrati pa je nujna razprava o zakonski zaščiti proti prekarizaciji dela in zagotavljanju minimalnih socialnih standardov.

Evropski cilji, ki predvidevajo znižanje NEET stopnje na manj kot 9 % do leta 2030, bodo uresničljivi le z dolgoročno vizijo in sodelovanjem vseh deležnikov – od šolstva in gospodarstva do politike in civilne družbe.

 

Povzeto po: European Commission / EACEA (2025). The situation of young people in the European Union – EU Youth Report 2024. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Dostopno na: https://national-policies.eacea.ec.europa.eu/youthwiki/publications/the-situation-of-young-people-in-the-european-union-eu-youth-report-2024

Pregled zasebnosti

Spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in izvajajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na naše spletno mesto in nam pomagajo razumeti, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in koristni.