Dostojno delo in številne pridobitve delavskega boja, vključno s socialno državo, mnogi dojemajo kot svojevrstno dediščino Evrope, po kateri se ta tudi rada razlikuje od ostalih držav razvitega Zahoda, še posebej Združenih držav Amerike. Unija se področja dela najbolj odločno loteva na področju varovanja zdravja in zagotavljanja varnosti pri delu. Kaj je v tem smislu prinesla evropskemu delavcu in kje se skrivajo največji izzivi?

Bistvena je regulatorna vloga EU

Kot navaja Evropska komisija, je za varovanje zdravja in varnosti skoraj 170 milijonov delavcev v EU bistvena zakonodaja EU. V njej je zaščita ljudi pred nevarnostmi za zdravje in varnost na delovnem mestu opredeljena kot ključen element za trajno doseganje dostojnih delovnih pogojev za vse delavce. 

Razvoj skupne evropske zakonodaje je omogočil zmanjšanje tveganja za zdravje pri delu in izboljšanje standardov varnosti in zdravja pri delu po vsej EU ter v vseh sektorjih. V zadnjih treh desetletjih se je tako samo število nezgod pri delu s smrtnim izidom v EU zmanjšalo za približno 70 %.

Nedvomno so k temu prispevali tudi drugi dejavniki, denimo deindustrializacija in boljša zdravstvena oskrba, vendarle pa ne gre podcenjevati vloge sistema EU za varnost in zdravje pri delu. Kljub znatnemu napredku pa je bilo, tako Evropska komisija, leta 2018 v EU27 še vedno več kot 3.300 nezgod s smrtnim izidom in 3,1 milijona nezgod brez smrtnega izida, vsako leto pa zaradi bolezni, povezanih z delom, umre več kot 200.000 delavcev. Ohranjanje in izboljševanje standardov varovanja delavcev torej ostaja stalen izziv EU, pa tudi pomemben vidik trajnostnosti in konkurenčnosti njenega gospodarstva.

Kaj bodo prioritete?

Prednostne naloge in ukrepe EU za izboljšanje zdravja in varnosti delavcev v prihodnjih letih določa trenutno veljaven okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027. V postpandemskem obdobju je Evropska komisija ocenila, da bodo tudi področje dela najbolj zaznamovali zeleni in digitalni prehod, gospodarski in demografski izzivi ter spreminjajoče se pojmovanje tradicionalnega delovnega okolja. 

Ob tem je dodala, da so zdravi in varni delovni pogoji predpogoj tudi za zdravo in produktivno delovno silo. Čeprav nihče ne bi smel oboleti ali se ponesrečiti zaradi svojega dela oziroma je zdravje delavcev vrednota sama po sebi, pa zanjo obstajajo tudi trdni gospodarski argumenti. Nezgode in bolezni, povezane z delom, letno stanejo gospodarstvo EU več kot 3,3 % BDP (pribl. 460 milijard EUR leta 2019).

Čeprav se škode za dobro počutje pri delu, ki se skriva za temi številkami, ne da količinsko opredeliti, dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu prispevajo k temu, da podjetja postanejo produktivnejša, konkurenčnejša in bolj trajnostna. Ocene kažejo, da je za vsak evro, vložen v varnost in zdravje pri delu, donos za delodajalca približno dvakrat večji. Investicije v delavce se, skratka, izplačajo dvakratno.

In še odgovor na vprašanje v naslovu: mnogo! Tudi projekt DD – dostojno delo nastaja s sofinanciranjem EU.