S poletjem prihajajo tudi številne priložnosti za sezonsko delo, tako doma kot v tujini. Mladi, študenti, brezposelni in tisti, ki iščejo dodatni zaslužek ali izkušnje, se pogosto odločijo za delo v turizmu, kmetijstvu in gostinstvu – panogah, ki poleti beležijo največje povpraševanje. A kljub obetavnim ponudbam ni vse zlato, kar se sveti. Sezonsko delo v tujini lahko hitro postane vir težav, če ne poznate svojih pravic in obveznosti.

  1. Sezonsko delo: privlačne ponudbe, a pogosto nejasni pogoji

Mnogi delodajalci oglašujejo delo v znanih turističnih središčih (npr. na Hrvaškem, v Italiji, Grčiji, Španiji), na vinogradih v Franciji ali Nemčiji, ali v hotelskih kompleksih in restavracijah po vsej Evropi. Delovna mesta pogosto vključujejo: strežbo in delo v kuhinji (gostinstvo), čiščenje in delo v hotelih (turizem), obiranje sadja in zelenjave, nega živali (kmetijstvo).

Čeprav so ponudbe lahko zelo vabljive (brezplačna nastanitev, hrana, solidna urna postavka), se je pred podpisom pogodbe treba dobro pozanimati o vseh pogojih.

  1. Pravne pasti in neurejena razmerja

Največje tveganje sezonskega dela v tujini je delo “na črno”, brez podpisane pogodbe. Takšna ureditev prinaša več nevarnosti:

  • Ni zavarovanja: Brez pogodbe nimate zdravstvenega ali nezgodnega zavarovanja. V primeru poškodbe na delovnem mestu ste tako prepuščeni sami sebi.
  • Neizplačane plače: Brez pogodbe je izredno težko uveljavljati pravico do plačila za opravljeno delo.
  • Slabe delovne razmere: Dolg delovnik, brez počitka, neprimerni pogoji za bivanje in delo – vse to se dogaja, kadar ni formalno urejenega delovnega razmerja.
  1. Kaj morate preveriti pred odhodom?
  • Pogodba o zaposlitvi: Pred začetkom dela vedno zahtevajte pisno pogodbo v jeziku, ki ga razumete. V njej morajo biti jasno zapisani: trajanje zaposlitve, delovno mesto in opis dela, delovni čas in prosti dnevi, plačilo in način izplačila, pogoji za prenehanje delovnega razmerja.
  • Zavarovanje: Preverite, ali boste med delom v tujini zavarovani preko delodajalca. Če ne, si zavarovanje uredite sami, na primer z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ali še raje z dodatnim komercialnim zavarovanjem.
  • Prijava bivanja: V nekaterih državah (npr. Avstrija, Nemčija) je obvezna prijava začasnega prebivališča. Za neprijavljeno bivanje lahko prejmete visoko globo.
  • Dovoljenje za delo: Znotraj EU državljani Slovenije praviloma ne potrebujejo posebnega dovoljenja za delo, vendar še vedno veljajo določeni postopki registracije, še posebej v Avstriji ali nordijskih državah.
  1. Posebnosti po panogah
  • Turizem

Pogosto delo v hotelih in turističnih agencijah. Preverite, ali bo delodajalec zagotovil bivanje in prehrano. Bodite pozorni na delovni čas, saj je delo pogosto izmensko, tudi med vikendi in prazniki.

  • Gostinstvo

Kuharji, natakarji, pomočniki – poklici z veliko povpraševanja. Pogosto je nagrajevanje odvisno od napitnin. Pazite, da osnovna plača ni pod zakonskim minimumom v državi dela.

  • Kmetijstvo

Večinoma gre za fizično delo, pogosto na vročini. Veliko sezonskih delavcev se zaposluje za obiranje sadja. Bodite pozorni na pogoje bivanja in zaščitno opremo, predvsem v državah z intenzivnim kmetijstvom (Italija, Španija, Francija).

  1. Kam po pomoč?

Če pride do težav (npr. neizplačana plača, delo na črno, neprimerni pogoji), se lahko obrnete na:

Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) – nudijo svetovanje in pravno pomoč.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS – konzularna pomoč v tujini.

Evropski portal za zaposlitveno mobilnost (EURES) – varen vir preverjenih ponudb in informacij o delovnih pogojih po državah.

Vstop v sezonsko delo v tujini naj ne bo spontan, temveč dobro premišljen. Vsaka pogodba, vsak delodajalec in vsaka država ima svoja pravila – neznanje pa vas lahko hitro postavi v zelo neugodnen položaj. Preden spakirate kovčke, preverite vse ključne informacije in si zagotovite pravno varnost. Informiran delavec je varen delavec.