Kaj danes pomeni dostojno delo in kako lahko mlade pred prekarnostjo podpremo že pred njihovim vstopom na trg dela? To je bilo osrednje vprašanje zaključne konference projekta DD – dostojno delo, ki je v sredo, 16. 9. 2026 potekala v Ljubljani. Projekt je v zadnjih dveh letih povezoval mladinski sektor, strokovnjake in druge deležnike z namenom opolnomočiti mladinske delavce, da lahko mladim pomagajo bolje razumeti svoje pravice, prepoznati prekarnost in sprejemati bolj informirane odločitve na trgu dela.
V okviru projekta je bilo izvedenih 35 usposabljanj, na katerih je sodelovalo več kot 400 mladinskih delavcev in delavk. Ti so pogosto prva zaupanja vredna oseba, ki sliši za kršitev ali stisko mladih na področju trga dela. Njihova naloga ni nadomeščati pravnikov, inšpektorata ali sindikatov, temveč odpreti prostor za pogovor, postaviti prava vprašanja, prepoznati tveganje, posredovati osnovno informacijo ter mlade pravočasno usmeriti do strokovne pomoči. Evalvacija projekta kaže, da udeleženci pridobljeno znanje uporabljajo pri delu z mladimi, pogosteje odpirajo teme prekarnosti in mlade učinkoviteje usmerjajo do podpore. Projekt je nagovarjal tudi mlade neposredno. Video vsebine so dosegle 23.530 ogledov, zabeleženih je bilo 41.230 interakcij uporabnikov, več kot 600 prejemnikov pa je spremljalo projektne vsebine prek e-novic.
Dostojno delo ni le višja plača
Prof. dr. Eva Boštjančič, ki je na konferenci spregovorila o psihologiji dela danes, je opozorila, da se spreminjata tako odnos do dela kot tudi sam trg dela. Delovna mesta izginjajo hitreje, kot nastajajo nova, mladi pa imajo vse več izzivov pri pridobivanju izkušenj in osnovnih veščin, ki jih bodo potrebovali za zahtevnejša delovna mesta. Pričakovanja mladih do dela so po njenih besedah povezana s tremi ključnimi elementi: finančno neodvisnostjo, smislom in blagostanjem. Dostojno delo zato ni zgolj vprašanje višine plačila, temveč ravnovesja med različnimi vidiki dela in življenja. Prekarnost ima pri tem tudi psihološke posledice. Kot je izpostavila Boštjančič, raziskave kažejo povezavo med negotovostjo zaposlitve in težavami v duševnem zdravju. Če je zaposlitev kratka, dohodek nizek, prihodnost pa nepredvidljiva, se lahko energija, ki bi jo posameznik namenil razvoju, preusmeri v preživetje. Delo namreč ni le vir dohodka, ampak tudi strukturira čas in predstavlja pomemben socialni prostor.
Dr. Eva Boštjančič, foto: Socialna akademija
Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa je predstavila izsledke ankete Mladi in trg dela 2026, ki jo je e-Študentski Servis izvedel med 5.780 mladimi. Mladim je pri izbiri delovnega mesta najpomembnejša možnost napredovanja (60,5 %). Sledijo varnost zaposlitve (59,2 %), dobri odnosi (50,4 %), usklajevanje dela in zasebnega življenja (44,2 %) ter možnost učenja in razvoja (43,6 %). Med dodatnimi dejavniki mladi največ pomena pripisujejo svobodi pri načinu dela (31,9 %) in višini plače (30,4 %). Pomembni so jim tudi možnost dela na daljavo (24,3 %), zanimiva vsebina dela (23,9 %) in fleksibilni delovni čas (20,7 %). Nekoliko manj pogosto izpostavljajo ugodnosti, kot so fitnes in team building (16,5 %), ter možnost daljših odsotnosti (15,2 %).
Dr. Vesna Miloševič Zupančič, foto: Mreža MaMa
Spremenil se je tudi pogled mladih na delo
Med okroglo mizo je raziskovalec in red. prof. dr. Rudi Klanjšek je opozoril na zanimiv premik v doživljanju prihodnosti med mladimi. Čeprav je položaj na trgu dela danes v nekaterih pogledih ugodnejši kot leta 2010, je med mladimi več strahu pred prihodnostjo in izgubo zaposlitve. Ob tem se spreminja tudi razumevanje tega, kaj je pri delu pomembno. Po njegovih besedah se zmanjšuje pomen nekaterih kolektivnih vidikov dela, na primer prepričanja, da mora biti delo koristno za družbo, medtem ko se krepijo bolj individualno usmerjene vrednote. Mladi so obenem izpostavljeni veliki količini informacij in so od njih tudi utrujeni. Zato je vprašanje dostojnega dela širše od vprašanja zaposlitve. Mladi ne potrebujejo zgolj prve priložnosti za delo, ampak priložnost za delo, ki jim omogoča dostojno življenje. Pri tem ima pomembno vlogo tudi mladinsko delo, ki mladim omogoča pridobivanje znanja, kompetenc in informacij, s katerimi lažje razumejo svet dela in se v njem znajdejo.
Dr. Miha Mazzini je v svojem predavanju odprl vprašanje, kako tehnološke spremembe in umetna inteligenca spreminjajo delo in družbo. Umetna inteligenca že vpliva na način, kako delamo, zato vprašanje prihodnosti dela ni več oddaljena tema, temveč izziv, na katerega se morajo pripravljati tudi mladi, delodajalci in organizacije, ki z mladimi delajo. Ob tem je izpostavil tudi vprašanje produktivnosti. Če lahko z novimi tehnologijami ustvarimo več in hitreje, se postavlja vprašanje, ali temu sledijo tudi plačila. Večja produktivnost namreč sama po sebi še ne pomeni tudi boljšega položaja delavcev, zato ostaja pomembno vprašanje, kako se bodo koristi tehnološkega napredka porazdelile in kaj bodo te spremembe pomenile za prihodnost dela.
Dr. Miha Mazzini, foto: Mreža MaMa
Mladi in mladinski delavci pogosto ne poznajo svojih pravic
Pomemben rezultat projekta je tudi ugotovitev, da ljudje, ki delajo z mladimi, pogosto ne poznajo vseh pravic, ki izhajajo iz njihovega delovnega razmerja. Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo pri e-Študentskem servisu in predavateljica na projektu DD – dostojno delo, je izpostavila, da so se na usposabljanjih udeleženci pogosto srečevali z vprašanji, ki jih prej niso znali nasloviti. Med drugim niso vedeli, da jim lahko pripada odpravnina tudi ob pogodbi za določen čas, ali kaj pomeni konkurenčna klavzula in kako lahko uveljavljajo svoje pravice za nazaj. »Če mladinski delavci poznajo svoje pravice in če jih poznajo tudi mladi, lahko delo zavrnejo. Če več ljudi to naredi, so delodajalci bolj prisiljeni, da se določene stvari spremenijo,« je poudarila Goršak.
Mladinski delavci o prekarnosti ne morejo govoriti, če jo živijo sami
Prav vprašanje pogojev dela v mladinskem sektorju je bilo eno osrednjih sporočil okrogle mize »Ali mladinsko delo zmore presegati prekarnost?«. »Veliko mladinskih delavcev mora delovati na srčni pogon, finančni pa ne sledi,« je opozorila Alenka Blazinšek Domenis, direktorica Zavoda Nefiks, vodilnega partnerja projekta. Pri tem se je skozi projekt večkrat pojavilo vprašanje, kako naj mladinski delavci mlade učijo prepoznavati prekarnost in uveljavljati svoje pravice, če se sami soočajo z negotovimi pogoji dela.
O
Okrogla miza od leve proti desni: dr. Vesna M. Zupančič, Alenka Blazinšek Domenis, Igor Jesih, Andraž Mali, Darjan Jurinčič, Maruša Goršak, prof. dr. Rudi Klanjšek, foto: Socialna akademija
Kot je pokazala raziskava Mladinski delavci v Sloveniji (Naterer, A., Lavrič, M., Gril, A., Deželan, T. in Vukovič, M. (2026). Zaključno poročilo s projekta Mladinski delavci v Sloveniji.) se mladinski delavci soočajo s strukturnimi ovirami, ki vključujejo negotove zaposlitvene pogoje, projektno financiranje, administrativne obremenitve, pomanjkanje stabilnih podpornih mehanizmov ter omejen vpliv na odločitve, ki oblikujejo delo na terenu. Analiza državnih virov (2017–2021) kaže koncentracijo financiranja pri URSM (59,8 %) in MDDSZ (35,5 %) ter izrazita letna nihanja; projektni viri pogosto nadomeščajo osnovno financiranje. Raziskava izpostavlja, da “nestabilnost finančnega poslovanja organizacije (M = 2,98; SD = 1,33) in nestabilnost zaposlitve (M = 2,90; SD = 1,45) predstavljata izrazito strukturna vira stresa, pri čemer visoki standardni odkloni jasno kažejo na močno razslojenost delovnih pogojev znotraj sektorja.
Partnerstvo projekta zato poziva k trem korakom: jedrnemu večletnemu financiranju in dostojnim zaposlitvam v sektorju; kontinuiranim in administrativno enostavnejšim ESS+ ukrepom kot razvojni dodani vrednosti; ter formalnemu vključevanju organizacij mladinskega sektorja v načrtovanje in spremljanje javnih sredstev.
Projekt DD-dostojno delo se izvaja konzorcij partnerjev: Zavod Nefiks (vodilni konzorcijski partner), Zavod mladinska Mreža MaMa, Socialna akademija, Zavod PIP, Inštitut za mladinsko politiko. Sofinancira ga Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada +.
Avtor prispevka: Zavod mladinska Mreža MaMa
